Večer na pokopališču

Danes smo se odločili obiskati pokopališče v večernih uri. Prižgali smo svečke sorodnikom, malo poferbcali kako imajo ostali urejene grobove. Opaziš, da so še tisti grobovi urejeni, kateri čez leto niso popolnoma nič urejeni. Žal se tudi to dogaja, da nekateri obiskujejo svoje grobove, samo na Dan mrtvih, ostale dni pa pozabljajo na svoje predhodnike. Bilo pa je še fino, ker ni bilo veliko ljudi in da te ne ocenijo od glave do pete kako si oblečen. Po končanem ritualu, sem skočil še v avto po foto opremo, da naredim par nočnih fotografij.


Nastavitve 18mm, F11, 6s, ISO 800




18mm, F20, 13s, ISO 800




18mm, F9, 5s, ISO 400




18mm, F11, 6s, ISO 200



Blogerji, kako pa vi nastavite za nočno fotografiranje?

Prva objava v tiskanem mediju

Danes je izšel mesečnik Kopitarjev glas. Že zjutraj me je čakal v poštnem nabiralniku. Pogledam prvo stran in ostal sem brez sape. Moja fotografija na prvi strani. Super. Res sem se dogovarjal za objavo fotografije na temo Teden otroka, nismo se pa menili za prvo stran. No kakorkoli že, prav vesel sem bil. Ja bil!

Fotografija z naslovnice.

Že ob listanju na tretji strani najdem avtorja fotografije na naslovnici. In to ni moje ime!!! Kako je prišlo do tega? Nič, zapeljal sem se na uredništvo, vendar glavne urednice nisem dobil, dobil pa sem njeno tel. Številko. Takoj sem jo poklical in povedal da je prišlo do nesporazuma. Fotografije so poslali iz Vrtca Vodice. Ja seveda, v vrtec Vodice sem jih odnesel jaz in to Ravnateljici z dogovorom, da se ob fotografijo napiše ime avtorja. Seveda so fotografije romale na uredništvo preko maila in tu je prišlo do nesporazuma. Urednica se mi je upravičila in da se bo upravičila v naslednji št. Že v samem uvodu. No bom videl. Sedaj se moram samo še pogovoriti z Ravnateljico vrtca.

Je pa še ena dobra stran, urednica je bila z fotografijami zadovoljna, zato sva se zmenila za nadalno sodelovanje.

Nedeljsko popoldne

Danes je bilo res eno samo slabo vreme. Šele sedaj proti večeru, se je začelo malo popravljati. Čisto po pravici povedano, se mi ni dalo danes nič, ampak dobesedno nič. Za to objavljanje, ki ga sedaj pišem, sploh nisem imel nobene ideje. Zato sem šele proti večeru, pogledal kaj sva z Žigom včeraj ustvarjala na sprehodu. Seveda, Žiga je zopet afne guncal po gozdu, jaz pa sem malo slikal sem ter tja. Sploh se nisem preveč oziral, kako Žiga veselo skače po blatu, sem pa zato potem bolj slišal doma, kako da nič ne pazim na otroka.

Po celi hosti ga je bilo veliko.

Smrekova vejica.

Za konec pa še nova igračka, Lightroom, ki je kar veselje z njim delat.

Pa še enkrat smrekova vejica.

Še nekaj iz arhiva, ko smo bili v Arboretumu Volčji potok.

Tudi Orhideje so iz Volčjega potoka.



Zadnji dve, sta narejeni z Kodakom.

Adobe Lightroom

Že pred časom sem bral na Guzmanovem blogu o programu Adobe Lightroom. Moram reči, da so mi njegove obdelave fotografij super, zato sem tudi sam poiskal omenjen program na spletu. Ko je bil naložen na PC, sem moral takoj eksperimentirat. Najprej samo spoznavanje z programom, nato pa prva obdelava fotografije.

Tu je prvi rezultat.

Pred obdelavo:

Po obdelavi

Sem pa danes našel tudi novo številko revije E-fotografija, kjer je lepo opisan sam program.

Za dobre obdelave, je potrebno ogromno treninga.

Dobra novica

Dobra novica za vse tiste, ki ste se nekoč vozili (stali) dopoldan na Gorenski avtocesti in popoldan v koloni po Nemški cesti. Sedaj upam da mi ne bo potrebno več. Zakaj? Gamelnje so ponovno odprte. JA ODPRTE. Danes ob 16h, sem se odpravil domov iz službe in opazim, da ni več znaka za prepoved vožnje skozi Gamelnje. Zavijem na cesto proti Gamelnjam, če je zaprto se še vedno lahko vrnem nazaj v kolono. Ne, most je ODPRT. Kako lepo, z odprtjem so mi prihranili najmanj 15 minut vožnje v eno smer.

Tako, sedaj se zopet lahko tam vozite, samo ne delat kolone, takrat ko grem jaz skozi hehe :)

Sigma 17-70

Za ta objektiv sem se ogrel. Sedaj pa gledam cenik Sigme, cena se mi zdi kar primerna. Kakšen se vam zdi ta objektiv. Kakšne izkušnje imate z njim?
Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.

Kimi Raikkonen

Kimi Raikkonen, svetovni prvak F1 v letu 2007. Takšen razplet sem si potihem tudi želel. Ponovno se je pokazalo, da je F1 ekipni šport. In roko na srce, te dirke Kimi tudi slučajno ne bi dobil, brez pomoči moštvenega kolega Masse in kompletne ekipe Ferrari. Lepo, da se je izkazal Slovenski pregovor. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Lewisa je izdala neizkušenost, kjer bi lahko usvojil naslov že na VN Kitajske, na zadnji dirki je šel na vse ali nič, na koncu je dobil NIČ. Lewis pa bo moral na kakšno učno uro oditi do profesorja F1 Alana Prosta, ki je vse dirke zmagoval preračunljivo in usvojil 4 naslove svetovnega prvaka.

Alonso je samo čakal na napako vodilnih Kimija in Masse, ker je dobro vedel, da se z glavo skozi zid ne da zmagovati. Po videzu na tiskovni konferenci, je bil kar zadovoljen, da je svetovni prvak postal Kimi in ne Lewis.

Sezona se je končala, tako kot sem pričakoval že od prve dirke, prvak eden od Ferrarijevih voznikov. Želim si še več takih sezon, napetih in razburljivih. Samo ne na Pop tv in z Miranom, ker mi parajo živce že od samega začetka predvajan. Komentar je nezanesljiv,stalno nekaj misli. Tako je bilo pri meni v šoli, ko sem mislil, v resnici pa nisem nič vedel. Pa še preveč je oglaševanja. Nič ne rečem, tudi tv mora živet, samo ne reklame na vsake 6 kroge, pa še to po tri minute, tako, da na koncu vidiš samo 2/3 dirke.

Toliko na kratko, se že veselim nove sezone v letu 2008.

Kimi Raikkonen tik pred štartom za VN Madžarske.

Poroka

Poroka je res nekaj lepega (samo da nisi glavni akter), kar se ti zgodi vsaj enkrat v življenju. No nekaterim tudi večkrat. No pa pustimo to.

Nevesta in ženin z pričama.

Včeraj sta se po dolgih letih skupnega življenja poročila Tina Zadravec in Jernej Prebil. Najprej sta imela cerkveno poroko v Črni vasi (kot midva z Matejo)č nato pa smo se odpravili še na grad Bogenšperk. To je grad, kjer je nekoč, pred davnimi časi živel Janez Vajkard Valvazor.

Poroko je zaznamovalo kar prijetno vreme. Imeli smo sonce, dež, pa tudi sneg se je našel vmes. Poroko je tudi spremljal uradni fotograf Klemen Lajevec. Prav rad bi videl njegove umetniške fotografije. Sem pa tudi sam naredil par fotografij, ki pa se ne bodo primerjale z njegovimi. Mi je pa dal dober nasvet. Vaja dela mojstra.

Šopek

No slavje je trajalo vse do jutranjih ur, kar je tudi prav, pri tem nam je pomagal skupina Črna Mačka.

Vlečka in jesensko listje.

Tina in Jernej, vso srečo v zakonu in da se bosta izognila vsem zoprnim preprekam v vajinem zakonu.

Primerjava z EU - DRAGI MOJI... VSI (NA VLADI) NAS IMAJO ZA NORCE!

No da ne bodo zmeraj primerjali samo cene z EU:

Za Ljubljano znaša neto urni zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v
Zürichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18,2, v Oslu pa 17,4
dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Züricha v povprečju na uro več
kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar to so Švicarji in
Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa
bi bilo drugače. Žal ni tako.

Povprečni neto urni zaslužek zaposlenega v Berlinu znaša 12,9
dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1
dolarja.

Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem
glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača
povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo
rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast
plače v Atenah.

Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot
trdijo delodajalci v Sloveniji? Žal ne. V Sloveniji naredimo 1.756
delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1.611, na Dunaju 1.649, v
Lizboni 1.708 ter Madridu 1.724.

V čem je torej problem?
Mogoče pa je problem v malici !!!!!!!!!!

P.S.
podatki so uradni in preverljivi na uradnih straneh različnih članic EU

Cir.pol filter

15 minut čakanja na parkirišču sem izrabil za test. Najprej sem fotografiral brez cir.pol. filtra, nato pa še z njim. Šazlika je očitna.

Brez filtra.




Z filtrom.

Jaz picopek

Danes za večerjo, sem si zaželel pico. In to ne gostilniško, temveč doma narejeno. Ura se je bližala že sedmi zvečer ( po šesti uri ne jej), ko sem se odpravil v kuhinjo eksperimentirat. Prva zadeva so priprave, moka 400g, pol kocke svežega kvasa, topla voda (ne pretiravat), ščepec soli, dve žlici olja.. V posodo stresem moko, na sredini naredim jamo, stresem v jamo stopljen kvas v vodi, posolim , nato pa še dodam vodo in olje. Ko so vse sestavine v posodi, se začne zabava, mešanje. Najprej počasi z vilico, nato ko se vse dobro sprime, pa nadaljujem z roko. Tokrat sem si na roko natresel moko, da se mi ne bi zopet testo prijelo med prste, kot se mi je to že enkrat naredilo. Ko je testo dobro zgneteno ga pustim par minut, dokler ne pripravim še gobe, šunke, sir in mezgo.

Ko se jaz matram, se Mateja zabava, na moj račun.

Malo moke je potrebno dodat, da se ne prime vse za prste.

Gnetem.Kar dobro mi gre.

Tako zgleda testo za pico.

Prvi problem. Kje so gobe? Ni gob, je Matejin odgovor, vmes pa še veselo slika. Da pojasnim, sploh nemara fotografirat. Vendar v tem primeru je z veseljem škljocala. Dilema. Kaj naredit? Imam še dobrih 10 minut do zaprtja bližnje trgovine. Mora mi uspeti, drugače ne bo pice. Hitro v avto in tik pred zaprtjem sem tam. Zelo prijazen sprejem trgovke, ITAK. Kisel nasmeh, ne vem zakaj? Vzamem gobe in nazaj domov. Pečico navijem na 180⁰, razvlečem testo po protvanu, namažem z mezgo, položim šunko, dodam nariban sir in narezane gobe. Tudi oliv nimam, bom preživel tudi brez njih. Pečica je segreta, vstavim pico za dobre 18 minut, pripravim mizo in po končani peki,

DOBER TEK.

Ključne besede - keywords

Ker je Ponedeljek in kot ponavadi popolnoma nič po televiziji, si je potrebno vzeti čas za pregledovanje maila ali novih objav blogov. Ker ni veliko novega in se zadeva hitro prelista, si je potrebno najti novo zabavo.
že pred časom sem pregledoval ključne besede na Urošovem blogu in so zelo zanimive, pred kratkim pa jih je predstavil še Gregor, sem se vprašal, zakaj pa ne bi še sam malo prelistal, po katerih ključnih besedah zaidete na moj blog.
Pa poglejmo :

Štrudel – bi se mi prilegel

Žival krt – sem pogledal v leksikon, pa še res je

K1 atack – preveč nasilja

Vikend – preporedko

Vse najboljše – hvala

Avto pijača – še nisem slišal

Avto striptiz – kako to zgleda

Frančiškani na Tromostovju – dodaten zaslužek

Hdr kako – včasih mi rata

Igrače – vsak svoje

Krtine – občasno okoli hiše

Avtokamp slovensko primorje – so zelo redki

Bohinj Slovenija – Upam da za zmerom

Borovničev štrudel – kot pravim, bi se mi prilegel

Dogajanje – občasno

Hrana – glej zgoraj

Internetni dostop – se šlepam

Ir fotografija – zahtevna

Jasmina jagoda – jagoda da, Jasmina …

Letalski izpuh – nisem vedu

Ljubljana ponoči – zadnje čase nevarno

Moj prijatelj Piki Jakob – vsaj eden

Moja fotografija sex – ne vem nič o tem

Slo sex – a obstaja

Spanje – se mi bo prileglo

Stara gara – pri sosedu

Tuning dekleta – samo na kanal z njimi

Vlado Kreslin koncert – hvala za opozorilo

Zoo Ljubljana – Zagrebški je večji

Zoo sex – me ne zanima

Avto show striptiz – za videt

Avtokamp Jure – kje je to?

Avtokamp v slovenskem primorju – kot pravim, zelo redki

Bejbe dirke – kje je štart

Bohinj sex – pa smo spet pri sexu

Božič Ajdovščina - 25.December

Branjevke kolo - … so plesale

Canon eos 400 – Hvala imam Nikon

Cesta Gamelnje – zaenkrat še zaprta

Cestne informacije – vedno prepozne

Dekleta – kje so?

Eos 400d – sej pravim da imam Nikona

F1 bejbe – zanimive za pogledat

Film o driftu z apn 6 – hehe to bi pa rad vidu

Foto lovci – bi se reklo

Fotografije domobrancev – nimam, sem premlad

Frančiškani tromostovje – že vemo zakaj

Gasper koruzni video – nisem gledal

Gobe na Madžarskem – verjetno da jih imajo

Hdr foto – zanimiva za videt

Jami Oliver recepti – nimam

Janče – nad Ljubljano

Jesen gobe – pozimi jih je težko najti

Kako do Zoo Ljubljana – avto , kolo, peš, rolerji …

Kako fotografirat na koncertu – se tudi sam sprašujem

Kako montirat vtičnivo – običajno v zid

Kako narediti hdr – težko in veliko potrpežljivosti

Kako prideš na Rašico – podobno kot v Zoo, glej zgoraj

Kako ujeti krta – če veš recept mi povej

Kako voziti motor – pa kaj se hecaš

Kmet nam nagaja – nisi edini

Kopanje v Slovenskem primorju – hrbtno , kravelj, žabco, prsno …

Kozmično jajce – pojma nimam

Košnja trave – ni moj hobi

Krt na vrtu – vrzi ga k sosedu

Ljubljanski Zmaj fotografije – slikaj taščo, ni razlike

Moj hobi rože – me veseli da priznaš

Moje jutro – nisem ravno jutranji, v tem si zmagal

Mu – misliš na krave

Najlepši konec Slovenije – ga še nisem našel, ker je vsepovsod lepo

Otročji polži – nova vrsta

Pojdimo drugače – pa pojdimo

Policaji – kaj je z njimi?

Porno sex – kaj novega

Pozna.com – ne

Presenečenje – to imam rad

Sex fotoblogi – še nisem iskal

Sex malo – samo veliko

Sex na kmetiji – nismo na kmetih

Fajne fotke – bi se našle

To je samo peščica izbranih.

Pot iz službe

Najprej ena misel dneva.

Ni mi težko hodit v službo, samo težko čakam 8 ur da grem domov.

Ko pa nastopi konec službe ob 16h, se začne tretje poglavje.

1. poglavje: Prihod v službo.
2. poglavje: Služba
3. poglavje: Odhod domov

In o tem poglavju bom tudi sedaj pisal. Kot rečeno odhajam domov ob 16h, tako kot večino ostalih. Najprej čakam, da se priključim na Brnčičevo ulico, nato da prečkam Trzinsko obvoznico. To lahko traja tudi 15 minut, samo zadnje čase gre malo hitreje, pa ne dosti, pridem na Šlandrovo ulico vse do Mercatorja in ponovno stojim v koloni. Tu se že prične Cesta 24. Julija, kjer ponovno kopljejo cestišče. Čudno se mi zdi to, da so dobre pol leta prej, točno to cesto na novo asfaltirali.

Ko se počasi premikam proti Dunajski cesti, se na mojo srečo še spustijo rampe na prehodu čez železnico in tako čakam še dodatnih 5 minut. Po dolgem čakanju, se končno pripeljem na Dunajsko cest, kjer se ponovno vozim v koloni in če bi bile popolnoma normalno odprte vse ceste, bi zavil pred mostom čez Savo na desno proti Gameljnam, vendar se to ne zgodi. Zakaj? Ker so že pred dobrim mescem in pol zaprli most med spodnjimi in srednjimi Gameljnam. In tako bo vsaj še mesec ali dva (upam da manj). No kakor koli, sem že na križišču Dunajske in Obvozne ceste (Nemške). Grem kar na Obvozno in v koloni, ker če bi šel po Dunajski in zavil proti Savljam, bi ponovno stal pred deloviščem na cesti za Savlje. In ker imam še nekaj časa v avtu, še malo poslikam okoli sebe, sej nobenega ne oviram, itak vsi stojijo na mestu, pa zakaj ne bi še jaz. Po polžje sem se privlekel do avtoceste, od tu sem imel pred seboj še 15 minut vožnje do doma.

Tako, to je moja pot po Nemški cesti, čez Mengeš sem pa že pisal pred dnevi.

Upam, da imate ostali manj gneče pred seboj.

Odvoz salonitk !

Pred časom sem bil na strehi naše hiše in opazil, da so naše azbestne salinitke že zelo boge. Kaj ne bodo, saj so na strehi že skoraj 30 let. Potrebno jih bo zamenjat in to v najkrajšem času. Vsaj pred zimo. Zanima me, če ima že kdo kakšne izkušnje z odvozom azbestnih salonitk, kakšne so cene odvoza. Ali mojstri tudi odkrijejo streho, ali bom moral to sam počet. Če bom moral salonitke odpeljat sam, kako moram ravnat z njimi, ker baje jih ne moreš kar pripeljat na smetišče.

Pa še enkrat gobe

Pa še gobe v drugo.
Že tu sem nekaj pisal o tej temi.
Z Žigo sva se odpravila ponovno v bližnji gozd, na kratek sprehod. Najprej se je upiral, da ne more in da ga bolijo noge, vglavnem, da je utrujen. Prepričal sem ga šele po tem, da mu bom dovolil tudi slikati kakšno gobo, ki jo bova našla. V trenutku so vse bolečine prenehale. Komaj je že čakal, da prispeva in da bo lahko pomagal slikat. Prav z veseljem je iskal gobe in kot prejšnjič nisva našla nobenega gobana. Naredila sva kar nekaj fotografij, ko pa se je začelo mračit in je bilo svetlobe samo še za vzorec, sva se odpravila proti domu. Žiga je naredil dva posnetka, vendar je Nikon še pretežek za njega, tako da ga bom začasno navajal na starega Kodaka. Če bo še kaj vremena, se bova pa še odpravila iskat gobe.


Lesne gobe.




Kostanj.




Ena, dve tri.

Hrana

Zadnje čase so Nedelje kar naporne, sploh kar se tiče prehranjevanja. Prejšnji teden smo imeli Krst, ta teden pa Birmo, pa še nadaljevalo se bo. Že čez dobrih 14 dni imamo ohcet in tudi tam se bomo basali z hrano. Še se bo tako nadaljevalo vse do Novega leta, bom moral razširit vhodna vrata, ali pa zaprosit za kakšen shujševalni recept.

Na koncu, ni več ostalo veliko.
Prvič ...




Drugič ...

Gobe

Včasih ti sploh ni potrebno daleč, da narediš par zanimivih fotografij. Pred dnevom smo se Mateja,Žiga in jaz odpravili na krajši popoldanski sprehod. Ne daleč, samo do bližnjega gozda, ki je oddaljen od hiše približno 200m. Takoj, ko sem stopil v gozd, se mi je odprla ogromna množica gob. Samo v dveh dneh jih je pokukalo izpod listja na stotine. Čisto na vsakem koraku so bile, tako da si se jih kar izogibal. Še najbolj mi je bilo všeč, da so bile vsaka druge vrste, edino gobana ni bilo nobenega, to so pa že dopoldanski sprehajalci vse pobrali.


Prva serija gob.




Tudi za listjem so se skrivali.




Gneča !




Tale mi je pa najbolj všeč.

Jesen

Jeseni nam narava postreže z najlepšimi barvami, ki jih premore. Zato ne bom preveč pisal, temveč raje predstavil kakšno jesensko fotografijo.

Jagoda.

Rdeča prevladuje.

Teden otroka

Ta čas je Teden otroka. To so lepo izkoristili tudi v Občini Vodice, kjer je občina z pomočjo

Vrtca Škratek Svit, organizirala razne otroške delavnice, na dvorišču samega vrtca. Tu so otroci pokazali razne ročne spretnosti. Nekateri so izrezovali buče, drugi so se igrali na trampolinu, spet tretji barvali na papir, risali po tleh. Največja gneča pa je bila na poligonu, kjer so se otroci vozili z majhnimi avtomobili. Seveda se niso samo vozili, inštruktor jih je učil pomena prometnih znakov, semaforjev in talnih oznak. Samo otroci so si pravila jemali po svoje.

Frizerski salon na prostem. Tu so se najbolj gnetle mlade dame.
Itak!!




Limanje koruze in fižolčkov na lepenko.




Pihanje milnih mehurčkov.




Tudi okoli peskovnika je bila gneča.




Otroci barvajo.




Že majhni otroci se morajo učiti CPP.
Desno pravilo ali zakon močnejšega? V tem primeru je bilo pravilno, desno pravilo.




Žiga kot mladi umetnik.
Samo da ne riše doma po stenah.

Policaji !!!

Da se dostikrat nasmejemo na vice o Policajih vsi dobro vemo. Se pa dostikrat sprašujem, če ni vse res in to ni samo vic. Ko pa sem videl posnetek o Policajih, kako se matrajo po zasneženem cestišču in to v letnih pnevmatikah, mi je vse jasno, da je vse res, kar se govori o policajih. Tu se tudi dobro vidi, da za njih zakon o CPP ne velja, kjer lep piše, da je od 15.Novembra pa do 15. Marca obvezna zimska oprema za vsa vozila. Se pravi, da to velja tudi za Policaje. Edino nekaj mi ni jasno. Kdo pa kaznuje Slovenske policaje, ko kršijo CPP?


Video je posnel prijatelj Aleš, ne daleč od svojega doma.

Krst

Včeraj smo krstili mojo drugo nečakinjo Evo. Z veseljem sem prevzel breme krstnega botra z pomočjo Mateje. Sedaj sem krstni boter postal že drugič, se pravi, da imam že nekaj izkušen s tem. Krstili smo jo v cerkvici Sv. Ana v Tunjicah, nad Kamnikom.
Cerkveni del je trajal dobro uro, vendar je minilo kot bi mignil. Zakaj? Zato ker je krstil znani duhovnik Pavel Juhant, ki zna vedno povedati kakšno smešnico ob takih dogodkih. Tisti, ki ga poznate že veste kakšen je.













Po krstu pa smo se odpravili na dobro kosilo. Saj smo si ga zaslužili, ob tako dobrem delu. A, o tem drugič.