Trnova pot

Trnova pot!

Luna - Moon

Zadnje dva dni je vreme prizaneslo in pokazala se je Luna v vsej svoji lepoti.

Povabilo

Ponovno so nas povabili otroci in vzgojiteljici iz Vrtca Škratek svit, da se jim pridružimo pri predstavi, ki so jo pripravili za nas starše in stare starše.
Žiga je že enkaj časa navijal o omenjeni predstavi, ampak nič ni hotel razkriti za kaj naj bi se šlo. Obnašal se je kot pravi profesionalec, ki nič ne razkrije pred uradno premiero. Pa ni bila to samo Žigova premiera, bila je tudi moja. Ker je pač to otroška igrica in nekje je potrebno sprobat bliskavico, je to pravi trenutek. Pa da nisem slikal samo z bliskavico, sem aparat nastavil na RAW format, da se bom še malo bolj matral ob sami obdelavi fotografij.
Kot rečeno, je to bila Žigova predstava. In kaj so nam otroci tokrat odigrali. Predstavili so nam gozdne živali, nekaj pesmic so nam zapeli in odplesali dva otroška plesa. Pri plesu se mi je zdelo, kot da bi vse otroke spustili iz vajeti. Nobene kontrole ni bilo nad njimi, vendar sta vzgojiteljici hitro naredile red.
Na koncu smo pa starši z našimi otroci naredili še malo lutko, ki so jo nato otroci odnesli domov.

Za začetek se predstavijo otroci.




Gozdne živali se predstavijo.




Bobnarja je bilo potrebno vsake toliko prekinit :D




Naj se ples začne!




Mateja je naredila iz kuhovnice zajčka.

Šok

Ponovno me opomni zjutraj ura, da bo potrebno vstat. Zadnje čase se zelo težko zvlečem iz postelje, bi kar spal. Pa saj je tudi takšen spomladanski čas.



Po parih minutah razmišljanja v postelji, se končno premaknem proti oknu in dvignem roleto. Šok, sneg nalatava kot še ne to zimo, saj nisem sploh verjel po pogledu skozi okno. Zato sem še enkrat pogledal, če je to sploh res, no ta trenutek mi je pa tudi Žiga potrdil da zunaj sneži.
Še dobro, da nisem menjal zimske gume za letne. Kakor koli že, je po dobre pol ure popolnoma nehalo snežiti, popoldan pa se je že malo kazal sonček skozi oblake.

Pol ure kasneje.

Logatec in Gregorjev sejem

Sobota, dan za obiske. Pot nas je vodila na notranjsko, natančno v Logatec k mojemu bratu in njegovi družini. Ker smo prišli zgodaj popoldan, sta še obe njegovi hčeri počivali v popoldanskem počitku. Ko pa sta se zbudili, je postalo v hiši zelo veselo in bilo je potrebno nekaj naredit. Ker je bilo vreme ravno pravšno za popoldanski sprehod po Logatcu, ga je pač potrebno izkoristit. Pot nas je vodila v stari del Logatca, kjer je ravno potekal Gregorjev sejem. Saj ni bilo videti veliko. Največ je bilo ribenčanov z suho robo, ki pa so navili cene v ekstreme. Samo za pleteno košarico so hoteli 10€, pa da bi kaj spustili ceno, se sploh niso hoteli pogovarjat. No na koncu smo jo vseeno kupili za 2,99€, pa ne na sejmu, temveč v bližnji trgovini. Se mi je pa zdelo zelo čudno, da ima vsaka ulica svoj šank z glasbeniki, tako da sta bili na 10.m dve glasbeni skupini, ki pa sta igrale bolj za sprehajalce in nekaj zelo žejnih za šankom. Vsi tudi niso pričakali poznega popoldneva, ker se jim je že pred tem popolnoma stemnilo na očeh in so omagali kar na stopnicah gostilne.

Sobotni dan je kar lepo minil, danes je pa nedelja, ki je popolnoma nasprotje sobotnega dne. Cel dan že dežuje in v sebi čutim neko lenobnost.

Mogoče bo pa jutri bolje? JA ITAK

Nekaj obiskovalcev sejma.

Hišice.




Meni bolj zanimivi vrtni palčki.




Nekateri so omagali na vhodu gostilne.




Gasilski dom, ki pa na veselje jim ni bilo potrebno gasit, tako kot nekaterim.

Prva razstava

V torek ob 19h je naš fotoklub e-Fotografija prebil led. Dobesedno. Že nekaj časa se je pripravljala omenjena razstava na temo Portret. Kot rečeno, v torek je ogledala luč sveta. Kar veliko truda je bilo vloženega v samo razstavo. Od tiskanja fotografij, do rezanja fotografij na ustrezno velikost, vstavljanje fotografij v okvirje in na koncu še obesiti okvirje na steno. Popraviti svetlobo, tako da so žerki žarometov padali na omenjene portrete.

Na dan otvoritve, smo se člani kluba zbrali v razstavnem prostoru že kakšno uro pred uradno otvoritvijo, popravili še par detajlov, pripravili pijačo in prigrizke za naše goste.

Pred uradno otvoritvijo, so imeli še krajše govore Janko Rožič (kulturno društvo sestava),par besed je spregovoril tudi mojster fotografije Karel Oskar Dolenc, ki je tudi pohvalil razstavljene portrete, spregovoril je pa tudi pobudnik kluba e-Fotografija Matjaž Intihar, ki je gostom razkril, kako je prišlo do ustanovitve omenjenega kluba.

Pozabil pa sem še nekaj napisat. Kje se nahaja razstava? Razstava je v mestnem hostlu Celica, ki bo na ogled še vse do prvega tedna v mesecu Aprilu.

Dobrote, ki so čakale na goste.




Nataša je še preverila, če so vsi kozarci polni :D




Fotografski mački, so se zbrali v kotu.




Portret.




Maja in njeni portreti.




Davor razmišlja.

Dan mučenikov

Lahko bi rekel, da je čisto navaden ponedeljek, začetek tedna. No pa ni. Že zjutraj se mi ni dalo vstati iz postelje, to se mi večkrat dogaja. Samo danes pa res, popolnoma brez volje. Potem pa še slišim po radiu, da imamo tudi mi fantje svoj praznik, dan mučencev. Samo upal sem, da se mi ne bo zgodilo kaj nepredvidenega. Pobožne želje.

Kot na lašč je bilo službi ogromno dela, toliko kot še nikoli, no saj meni se je tako zdelo. Pa je vsaj ura hitro minila in že sem se odpravil proti domu. Dobra stvar vsega, da me je doma že čakala družinica in kosilo na mizi. Po kosilu pa prijeten klepet, kot vedno, kaj smo počeli čez dan, ko se nismo videli. Taki pogovori so postali prava tradicija.

Mavrica pred domačo hišo

Počasi se je bilo potrebno odpravit proti Ljubljani še prej me je presenetila lepa mavrica na nebu, ki jo je bilo potrebno slikat, potem pa na klubsko predavanje o Avstraliji, ki je potekalo v Knjižnici Otona Župančiča. Maja nam je predstavila Avstralijo čisto v drugi luči, kot sem si jo predstavljal. Sam mislil, da je to še ena dežela polna peska in brez vode. Pa sem se uštel, tam kjer je voda, jo znajo dobro zelo dobro izkoristit.

Maja nam prikaže, kako živijo kakaduji v Avstraliji.

Po končani predstavitvi, me je čakalo še najlepše presenečenje dneva. Mateja me pokliče po telefonu in mi razloži, da nama je kuhinjsko odtočno cev razneslo ravno v kleti in da je nastala poplava. No še ena zadeva, ki jo bo potrebno popravit in ta je prioritetna. Jutri takoj po službi. Zvečer pa še klubska razstava v hostlu Celica in upam da bom ujel otvoritev.

Tako se je končal moj dan mučenikov.

Razstava ( Portreti) in Fotografsko predavanje ( Dežela tam spodaj)

V tednu, ki tako hitro prihaja, se bo veliko dogajalo v našem klubu e-Fotografija. Že v Ponedeljek nam bosta Maja in Blaž Polenšek predstavila deželo tam spodaj (Avstralijo) v fotografiji. Dogodek se bo dogajal v Knjižnici Otona Župančiča.
Več boste pa zvedeli tukaj in tukaj.


Avtor: Maja in Blaž Polenšek


Avtor: Maja in Blaž Polenšek

Že naslednji dan v Torek, pa nas čaka klubovce e-Fotografija, tako težko pričakovana razstava fotografij na temo ˝ Portreti ˝ Razstava bo v Ljubljanskem Hostlu Celica.

Več informacij o drugem dogodku, pa dobite tukaj in tukaj.

Avtor: Marko Petrič


Avtor: Aleš Borlak

Se vidimo.

Tekoče dogodke o delovanju kluba e-Fotografija si lahko ogledate na dveh straneh

1. Klub e-Fotografija (www)
2. Klub e-Fotografija (blog)
   

Sneg, Sneg, Sneg ...

Pa kdo je naročil sneg? Jaz ne. Res ga ne rabim. Če ga že celo zimo ni bilo, ga pa tudi danes ne rabim. Kdo ga bo pa kidal? Jaz ne!!! Samo eno upam, da ga bodo splužili do ure, ko se odpravim v službo.

Sem pa na hitro pogledal skozi okno in še kar pada, nič ne kaže, da bi prenehal. Pa da bi vsaj padal droben sneg, padajo cele kepe snega.

Joj, joj, tale narava nam pa res lepo vrača.

Kronica

Dan se ni popolnoma nič dobro pričel. Že če rečem, da je vikend in zunaj prav neprijetno vreme. Piha in rahlo rosi. Ponovno bomo presedeli dan v hiši in to mi ni čisto nič všeč. Še dobro da grem dopoldan po nakupih. Že nekaj časa se odpravljam po laminat in to je pravi čas da ga grem kupit.

Tudi po kosilu nič ne obeta, da se bo vreme spremenilo. Nad vasjo so še vedno črni oblaki iz katerih kar ne neha deževat, pa še veter je začel zelo močno pihat. Mateja je že davno zadremala na kavču, jaz sem bral novo revijo e-fotografija, Žiga pa gleda risanke. In tako smo imeli vsi svoj mir.

Nato je pa kar na enkrat postalo svetlo, grem pogledat in nikjer ni več nobenega oblaka, tudi sonce je posijalo. Ideja, kaj če bi šel ven slikat kronice, ki jih je tast pred dnevi vsadil pod trto. Pri fotografiranju sem si pomagal z zunanjo bliskavico. Naredil sem hitro par posnetkov, ker se je sonce kar hitro tonilo in je bila svetloba iz sekunde v sekundo slabša.