Rašica

Pričelo se je obdobje lepega vremena, zato je že čas da dam kakšen kilogram dol, ki je bil pridelan v zimskih dneh. Za začetek sva z Mateja obrala lažjo pot do bližnje Rašice. Ni se nama potrebno nikamor peljati, štartava kar izpred domače hiše. Žiga je ostal doma, tako da sva lahko imela malo hitrejši tempo. Po gozdu sva imela srečo, ker ni popolnoma nič pihalo, na vrhu pa je bila popolnoma druga slika, toplo sonce lepo greje, ko pa prideš na čistino je pihalo, kot najhujša burja. Na Rašici je tudi razgledni stolp. Razgledni stolp je jeklen, samo če močno piha, tako kot je danes, se čuti kako ga veter maje, zato je na začetku kar malo slab občutek, ko stojiš na vrhu, da se bo vse skupaj podrlo. Na vrhu stolpa je vidna lepa panorama Ljubljane z okolico, če se malo obrneš vidiš tudi Šmarno goro, na drugi strani pa se vidijo tudi Domžale z okolico, je pa tudi prelep razgled na naše lepe Alpe.





Še ena rastlina ob poti.




Kažipot, še malo pa sva na vrhu.




Razgledni stolp Rašica.




Pogled na Ljubljano, škoda, da je tako onesnaženo ozračje.




Spodaj so Zg.Gameljne, desno Šmartno pri Ljubljani v uzadju Tacen in Šentvid.




Tudi Triglav se lepo vidi.




Pogled na Skaručno.




Planinski dom Rašiške čete, tu imajo odlične domače štrukle. Tokrat sem se jih odpovedal.




Še malo rožic, ki rastejo ob poti.