05 december 2007

60 sekund

Danes ko sem peljal Žiga v vrtec, me je gnala neka sila, da moram s seboj vzeti še fotoaparat. Mislil sem si, da ga bom ponovno peljal samo na sprehod, tako kot že dostikrat.

Ko pa sem se že odpravljal proti domu, se mi je prikazal prekrasen sončni vzhod. Nisem ne vem kolikokrat ujel lep sončni vzhod, samo ta je bil enkraten. Takoj ga je potrebno ovekovečit. Na žalost je trajal samo dobro minuto in to sem izkoristil. Ni bilo časa kaj eksperimentirat, sem na hitro naredil par posnetkov.

Tako, tega nisem popravljal popolnoma nič v PS, samo žig sem vrgel nanj in malo odrezal spodnji del.



ISO 400 F/8 1/40 19mm

4 komentarji:

Samo Hajtnik ~ Guzman pravi ...

Ja, vedno je vse stvar trenutka. največkrat se zgodi nekaj, kar bi ovekovečil ravno takrat, ko s seboj nimaš fotoaparata.

Tokrat ti je uspelo.

Gregor Krašnja pravi ...

Res je v razmerju 50:1. Pa tako, včasih čakaš in čakaš pa ni nič, drugič pa ustreliš in rata :)

Ana Pogačar pravi ...

Niiiice!
A zdaj vedno jemlješ fotoaparat s sabo, kadar kam greš? ;)

Gregor Krašnja pravi ...

@ Ana, se potrudim, da gre foto vedno zraven, nikoli ne veš kdaj te doleti kaj zanimivega :)