Prvi koraki

Včeraj sem prvič letos čutil vročino. Saj se je živo srebro dvignilo do 28°C. Pa se nebi preveč sekiral, če dobro pomislim, smo še dober mesec nazaj zjutraj in zvečer kurili v hiši. Praktično, ni več tistega prehoda med zimo in pomladjo, kot je bilo to še pred leti.
Ker je bilo sončno vroče nedeljsko popoldne smo to veselo izkoristili. Naša Neža se že veselo postavlja na noge in probava prve korake, seveda tako da te drži za obe roki. In gremo na špancir. Vse lepo, samo da ne bi bilo te bolečine v križu, ki se je potrebno sklanjat in držat v prisilni drži. Si pa ne predstavljam, da bi bil višji za 10 ali 20cm.
Neža je prav veselo hodila po travi, najraje okoli Marjetk, ki so ravno sedaj v njeni višini.


Mateja in Neža poleg marjetk.


Nežine marjetke :)


Žabja prespektiva


Bolečina v križu ...
... saj ni tako hudo, da bi se pritoževal


No fotko, sedaj greva pa tja kamor jaz hočem. Najraje k marjetkam hehe.


Ko pa je Neža zmatrana, najraje smukne nekomu v naročje. Tokrat je bila na vrsti babi.


In gremo naprej. Še mal pa bi se babi lahko sklanjala somo še z kozmodiskom hehe.


Dedi je imel svoj veselje. Žiga je bil trenutek nepazljiv in dedi je že švigal z skirojem po ploščadi.

Danes pa pridem domov in vesela novica. Neža je naredila 3 samostojne korake. Če bo šlo tako naprej, bo še pred prvim rojstnim dnevom shodila.