Steklovina

Nedelja dopoldne, ponovno me je prijelo, da bi nekam odšel in malo slikal. Pot me je tudi tokrat peljala v staro Ljubljano, na ogled starin. Tu je že vrsto let bolšji sejem, kjer vidiš raznorazne starine.
Po občutku kaj se najbolje prodaja, so ikone naše bivše države Jugoslavije. Skoraj ni stojnice, kjer ne bi bilo videti Tita. Ali je to samo portret, majice, kipci raznoraznih velikosti in še bi lahko našteval.
Dopoldne še ni bilo veliko ljudi, ne ob stojnicah, pa tudi lokali so bili še prazni. Vpliv sobotne noči je naredil svoje.



Iz minute v minuto je postajalo mesto bolj turistično. Že od daleč si slišal Italijane kako se derejo, kot da bi bili vsak na svojem bregu Ljubljanice, v resnici pa so stali eden poleg drugega. Tudi Japonskih turistov je bilo ogromno, vsak je omel svoj fotoaparat in slikal prestolnico.



Ker je na bregu Ljubljanice postalo že malo tesno, je bilo potrebno zaviti še v kakšno drugo ulico, kjer še ni pretirane gneče.



Pot me je vodila do Magistrata, mimo trgovine z dolgo tradicijo steklarstva Rogaška. Malo sem bil presenečen, ker je trgovina obratovala tudi v nedeljo. V trgovini sta me ogovorili prijazni prodajalki, sam pa sem povprašal za dovoljenje o slikanju. Takoj sta bili za stvar. Na hitro sem si ogledal zanimive stvari, potem pa naredil par posnetkov.



Igra svetlobe na steklu je res enkratna za fotografirati. Škoda, da sem imel malo premalo časa, drugače bi se v prodajalni zadržal veliko več časa kot sem se.



Zanimivih stvari je bilo to dopoldne še veliko, to pa drugič.