Prvošolček

Prišel je dan, ko je tudi Žiga sedel v šolske klopi. Prihod šolskega leta se je že dolgo veselil, tako kot sem se ga tudi jaz, vendar me je kmalu minilo. Pa pustimo moje šolske dni, ker bi imel nekdo veliko za povedat (moj oče).
Kot rečeno, je Žiga že komaj čakal ta dan, da stopi z novo torbo v prvi razred. Vendar prvi dan otroci še niso prihajali v šolo z šolskimi torbami, temveč naslednji dan. Prvi dan je bil dan spoznavanja.
V garderobi so se vsi prvošolci zbrali, nato pa jih je učiteljica pripeljala v dvorano, kjer so jih pozdravili še otroci drugega in tretjega razreda, kateri so jim tudi zavezali rumene rutke okoli vratu. Bo pa to zelo zanimiv razred, ker jih je v prvem razredu samo 9 otrok. Ti otroci hodijo v podružniško šolo, ki spada k matični Osnovno šoli Vodice. So tako majhna skupina, da bo kar veselje delat z njimi, so bile besede ene od učiteljic. Bomo slišali kako je pa v resnici že na prvem sestanku.



Žiga, danes je tvoj dan, 1. dan Osnovne šole.


Še zavežem si čevlje in lahko gremo.


Topel sprejem v dvorani šole.


Prihod v dvorano.


Špalir z rumenimi rutkami.


Vsak ima svojo.


Vsi imajo rumene.


Dobrodošljico jim je zaželel tudi g. župan.


Po napornem prvem dnevu, si pa že lahko privoščijo pošteno malico.


Rutka, je že obležala na mizi.

Burja, surf & kite

Po nevihtnem večeru in noči, je zjutraj ponovno posijalo sonce. Oblaki so se razkadili in pokazal se je prečudovit razgled na morje, vse do planin.


Lahko bi bil Triglav?

Slabost, ki je ostala, je bila burja in mrzlo morje, ki ga je premešalo. Če je imelo morje še prejšnji dan 27 stopinj so zjutraj izmerili samo 20. Dodobra za ohladit. Nisem bil tak ekstremist, za kopanje, pa čeprav imam raje malo hladnejše morje, je ta temperatura prenizka.
So pa prišli ta dan drugi na račun, ki imajo radi burjo. To so bili surferji in kiterji. Ogromno jih je bilo že na morju, veliko se jih je pripravljalo. Nekateri pa so ravno prispeli in iskali prostor, da razvijejo svoje jadro ali keit.

Sončni zahod iz Slovenske obale

Tudi na naši lepi obali, lahko opazujemo prekrasne sončne zahode. Vsi so slikani v Izoli.


Riba l in ll


Katamaran


Počitek po napornem dnevu.


Zlata stena.


Obris jadrnice v zahajajočem soncu.


Potop sonca.


Pa še pogled na luko.

Tilt Shift z Ljubljanskega gradu

Z nekaj fotografskimi kolegi, smo dobili mamljivo ponudbo. Fotografiranje iz Ljubljanskega gradu v zgodnjih jutranjih urah. Že samo, da pomislim, koliko jih je bilo na razglednem stolpu Ljubljanskega gradu ob 5 uri zjutraj z fotoaparatom. Verjetno ne veliko. Druščina je bila zelo vesela. Zato je bilo še bolj zabavno v teh jutranjih urah. Prav počasi se je Ljubljana prebujala v novo jutro. Žal nam je ponagajal samo smog v ozračju in je bila vidljivost v daljavo zelo onemogočena.
Sem pa ponovno probal tehniko Tilt Shift. Meni je zadeva zanimiva, že ker ni potrebno kupovati dragih objektivov, cene ne bom pisal, temveč se lahko poigraš kar v Photoshopu in efekt je podoben.
Za obdelavo fotografije v Photoshopu pa najdete tukaj.

Ljubljana malo drugače.

Pogled čez mejo

Jutro se je ponovno pričelo zgodaj. Prezgodaj za dopust. Že pred sedmo uro, sem se sprehajal po Izolski plaži in slikal zanimive motive. Predvideval sem, da tako zgodaj še vse spi, vendar sem se motil. Nekateri so se že namakali v toplem morju. Da ne bo pomote, ni bila mladina, ki bi prihajala iz nočnega žuranja, temveč so bili to upokojenci, ki imajo ravno tako nespečnost kot jaz.

Dan je bil zelo soparen in vroč. Meteorologi so napovedovali slabo vreme, vendar se to ni zgodilo vse do večera, ko se je v trenutku stemnilo nad sosednjo Italijo. Z Matejo sva ravno uživala v dokaj hladnem večeru na terasi našega apartmaja. Pričelo se je bliskati. Griči nad Trstom so postajali tarče nevihtnih strel. Najprej so bile strele bolj redke, potem pa se je začelo. Pravi sodni dan nad Trstom. Hitel sem po aparat in stativ, ter začel loviti strele. Bilo jih je ogromno.

Po pravici povedano, sem moral po parih minutah prenehati, zaradi močnega vetra in ni bilo več smiselno stati na odprtem. Pospravil sem opremo in se odpravil spat.

Zjutraj je bilo pa ponovno zanimivo. Burja nad zalivom, a o tem kakšen drugi dan.

Prvič sem lovil strele. Zadeva je zelo adrenalinska.

Sv. Ana - Podpeč

Sv. Ana je hribček, ki se vspenja nad Podpečjo. Do vrha se pripeljemo po cesti na Rakitno, nato pa kmalu zavijemo iz glavne ceste levo proti urejenemu parkirišču. Skoraj do vrha se pride tudi z avtomobilom, ni pa dovolj prostora za veliko avtomobilov, nato pa še par minut peš v hrib.
Mi smo se peljali z vso fotografsko opremo skoraj do vrha, ker smo vedeli, da tako zgodej ni še nikogar. Res smo bili zgodej, lahko rečem da je ura kazala tam okoli 5:15 zjutraj. Smo pač hoteli ujeti jutranje meglice, kar nam je tudi uspelo.
Z vrha je prekrasen razgled nad Ljubljanskim barjem. Če bi kdo rad doživel ta krasen jutranji dogodek, mora biti res zgodej na vrhu, drugače je pa tudi ob drugih urah verjetno lep razgled.
Mi smo imeli res srečo z vremenom, ker je prejšna dva dni deževalo in je ozračje spralo smog nad Ljubljano.



Polna luna in kot sem že napisal smo bili zelo jutranji. Po exifu je ta fotografija nastala ob 5:15 uri zjutraj.


Ko luna zaide in odide v dnevni počitek ...


... se na drugi strani prebodi sonce.


HDR, sestavljen iz štirih fotografij.


Nočni metulj.


Meglice na Ljubljanskem barju.


In še


Ponovno HDR, tokrat samo z tremimi fotografijami.


In še meglice :)


Jutranja svetloba, je res nekaj prekrasnega.


Moj obris v meglici.


Golobčka, sta nas prišla opazovat.