Šmarna gora

Že v Torek popoldan, sva se z bratom pogovarjala o Sobotnem jutranjem sprehodu na Šmarno goro. Jaz sem bil takoj za, samo nisem bil čisto prepričan, da si Samo želi. Zato sem vse skupaj že pozabil do Četrtka, ko sva se slišala o nakupu pohodnih čevljev. Prav, grem z teboj po nakupih, na konec koncev bodo pa to športne trgovine. Tako, kupil je čevlje in pohodne palice, vendar še vedno sem v sebi imel občutek, da bo v Soboto odpovedal. Še v petek popoldan, mi je dejal tak občutek˝ te pokličem in se bova zmenila˝. Potem pa berem Olkijev blog, O vandranju in druženju z blogerji. No če me Samo pusti na cedilu, bom odšel do zbirne točke in bom imel vseeno nekaj od sobotnega sprehoda.

Pozno popoldan zazvoni telefon, zmeniva se v Soboto dopoldan ob 9h, v Šmartnem pod Šmarno goro. OK. Za vsak slučaj sem ga danes poklical okoli pol osme zjutraj, da preverim, v katero stran se bom peljal hehe. Potrjeno, danes greva na Šmarno goro. Dogovorjeno, ob 9h pred cerkvijo v Šmartnem, preobujeva se in počasi proti Šmarni gori. Vsake toliko časa sva se še ustavila in naredila par posnetkov. Vreme nama ni bilo ravno najljubše, sivi oblaki, pa še pihalo je. Slabo uro pa sva bila na vrhu, ni ravno rekord, važna je volja hehe. Nisem mogel verjeti, tudi tu zgoraj delovni stroji, vse zrito, prekopano. Pozvoniva pri zvonu želja, greva hitro še na en čaj. Ljudi ni bilo veliko, ne vem, ali sva bila midva tako zgodna, ali pa so bili vsi ostali tako pozni. Ko sem bil nazadnje tu, je bilo kot mravljišče, zato se raje odločim za sosednji hrib Rašica. Čajček nama je zelo pasal, malo sva si še ogledala okolico, naredila par posnetkov, potem pa počasi v dolino.

Štart nama je uspel :)




Tik pod vrhom. Primeren kraj za drugi bazni tabor.




V tej naši preljubi Sloveniji, ni kraja da nebi nekaj kopali!




Vojsko, Skaručna, Polje, Vesca, Selo pri vodicah, Utik, Bukovica.




Šmartno pod Šmarno goro. Tam pri cerkvi sva štartala.




Čaj z limono, prav pasal nama je.




Pogled na dvorišče.




Še fotka iz dvorišča.