Zbiljsko jezero

Prvi vikend, da ni deževalo, ali pa da ni bilo tiste goste megle, ki smo jo navajeni v okolici Ljubljane. Pravi dan za izlet. Izbrali smo si kar bližnje Zbiljsko jezero. Par minut vožnje od doma in že smo bili na cilju. Kot ponavadi, ob bregu jezera vse polno labodov in rac. Bilo je tudi nekaj rečnih galebov in še nekaj drugih ptic. Bila je prava simfonija pozibavanja na vodi. Tudi na bregu je bilo kar nekaj sprehajalcev, ki so metali v vodo kruh ali pa koruzo. Kar niso ujeli labodi, so pobrale race. Mladi labodi so se prerivali, da bi ujeli kakšen kos za v kljun, vendar so jih starejši stalno odganjali.

Med tem ko sta Mateja in Žiga opazovala, sem pa sam zaprosil starejšo gospo za pest koruze in jo postavil na rob jezera. In ko so labodi kljuvali po zrnih, sem sam z veseljem pritiskal na prožilec fotoaparata.

Imaš kaj za mene?




Boj za vsako zrnje koruze.




Mlajši pred starejšim.




Mili pogled.




Frfotanje.




Ko se sonce spusti.