Sovražim dneve, ki se začnejo z nadležnim piskanjem budilke. To so večinoma delovni dnevi od ponedeljka do petka. Če pa mi zvoni to še v soboto, mora biti pa res nekaj nujnega.
Pa še res je bilo tako. Zmenjen sem bil z mehanikom ob osmih zjutraj, pregled klimatske naprave v avtu. Na ta pregled sem kar nekaj časa čakal in če bi ga zaspal, ne vem kdaj bi bil ponovno na vrsti. Če pa pogledam po drugi strani, klime sploh ne vem če jo bom potreboval letos, saj je poletje bolj kot začetek pomladi ali konec jeseni, nobene vročine. Delavnica je bila prazna, tako da sem bil takoj na vrsti. Po dobri uri in pol pri mehaniku, sem bil že na poti domov. Sedaj sem pripravljen na vroče poletje in na slovenske ceste. Bolj mislim na primorsko avtocesto. Tam bomo res potrebovali klimo, da si ohladimo vroče glave, ko bomo stali v kolonah.
Če pa se ne motim, obstaja tudi nek zakon, za prekrškarje, ki se ustavljajo na avtocestah. Kdo bo pa kaznoval tiste, ki so krivci za to, da stojimo in se nikamor ne premaknemo. Pa pustimo to temo, za to bo še čas za pisati.
Doma sem po pol ure vožnje. In kot sem že na začetku pisal o vremenu, ja deževalo je v našem kraju, pa tudi temperature so se hitro spustile. To vreme je zmešano kot kurji futer, sploh več ne vem kako bi se oblekel.
Popoldne je bilo bolj zanimivo po kosilu. Ogledal sem si dirko moto GP, kjer je dominiral Valentino Rossi in si pripeljal že 100 zmago v Svetovnem prvenstvu. Še pred koncem dirke pa je k Žigu prišel na obisk najboljši prijatelj, sosed in bodoči sošolec Žan. Takoj sta se odpravila v Žigovo sobo igrat. Po zvokih iz sobe, sem imel občutek, da jo bosta kar obrnila na glavo. Najbolje bi bilo, da se skupaj odpravimo malo ven v naravo. Tudi vreme se je spremenilo. Postalo je jasno, samo sem ter tja kakšen oblaček, nič resnega. Odpravili smo se na bližnja igrala, kjer sta si Žiga in Žan dala dobesedno duška. Blatna sta bila v trenutku, pa kaj čmo, samo da otroci uživajo. Neža je vse skupaj opazovala iz vozička. Oči pa so se ji kar iskrile, ko je opazovala fanta kako norita.
Če sem še prej pisal da ni bilo z oblački nič resnega, je kmalu začelo malo kapljat. Kar je pomenilo, hitro proti domu. Še nismo dobro vstopili v hišo, že je lilo kot iz škafa. Letos bo muhasto poletje.
Jutri je nov dan in nove dogodivščine.
Neža je shodila. Sedaj je kot skokica, enkrat tu drugič tam.
Občasno se še spotakne. Če pa je padec bolj trd in boleč, je mamica prava stvar za potolažit
Žan in Žiga na gugalnicah.
Žan na gugalnici, samo trenutek kasneje je bil že pod njo.
Neža ob malici opazuje Žigo in Žana.
Brez rožic ne gre. Oblačnost se vidi v ozadju, kmalu po tej fotki je začelo kar dobro deževati.
Nekaj gobic v bližnjem gozdu.
Prijatelji.
1 komentarji:
Strange :>
Objavite komentar