V tretje ...

Star Slovenski pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led.
Jaz grem že v tretje, pa ne na led, temveč na koncert Vlada Kreslina. Vsako leto ima tradicionalno koncerte v Cankarjevem domu, ki so vsakič razprodani že nekaj tednov. In tudi letos je tako. Karte sem dobil pred dobrim tednom. Pa še to zelo težko, da smo našli 6 stolov zapovrstjo. Najprej smo hoteli dobiti karte za Soboto ni šlo (vse razprodano), potem za Petek (ista zgodba) vse polno. Zadnje upanje je ostalo še za Četrtek, sreča, dobili karte :) in to 6 stolov zapovrstjo.
No in tako grem letos že tretjič.

Fotografije iz lanskega koncerta si poglejte tukaj.
Za letos pa še ne vem, ali bom vzel foto z seboj?

Družabne igre

Že od nekdaj so mi bile všeč družabne igre z kockami. Spomnim, se prvega Monopolija, ko smo ga igrali doma, Vse tiste kraje Avala, Kalamegdan, Plitvička jezera, Bled, Bohinj …. Pa takrat še nismo poznali drugega denarja kot dinar. Velikokrat se je družina usedla za mizo in odigrali kakšno partijo.

Ko sva z bratom prerasla monopoli, je bilo potrebno kupit novo igro. Kupila sva taktično igro vojskovanja Riziko. To je igra osvajanja sveta. Tudi ta igra ni bila večna, kmalu jo je nadomestila miselna igra Kviz. To je bolj zanimiva igra. Igra za razvijanje sivih celic. Samo, če jo predolgo igraš, spoznaš že vse odgovore. Tako da smo morali kupit dodatna vprašanja. Kmalu smo zamenjali star Monopoli za novega, tokrat z staro Slovensko nacionalno valuto Tolarji. Tudi figurice niso bile več lesene, temveč kovinske. Figurice predstavljajo čevelj, klobuk, avto… Kot rečeno, Monopoli je Monopoli, pa smo se ga ponovno naveličali.

Pa da ne pozabim, vmes je bil še Človek ne jezi se, ki bi jo lahko postavil kar na prvo mesto, med največkrat igrano igro. Bolj ko se je kdo jezil, bolj je bilo zanimivo.

A ja, pozabil sem še eno igro, ki sem jo kupil, Cluedo. Nikdar igrana igra, ker nikoli nisem našel soigralcev, ki bi jo znali igrat Tako, da še vedno čaka v omari, da se je usmilim in odigram vsaj eno partijo.

Že nekaj časa pa sem poslušal, da veliko ljudi igra igro Naseljenci otoka Catan. Dostikrat sem jo videl na policah raznih trgovin, vendar me nikoli ni preveč pritegnilo, da jo kupim. Pred časom, pa je bil na Gospodarskem razstavišču družabni vikend, kjer so se igrale stare in novejše namizne igra. No ena najbolj igrana igra je prav ta.

Poslušam po radiu, da se igrajo turnirji omenjene igre in da imajo tudi svetovni turnir. Takoj po tem družabnem vikendu, naenkrat ni bilo več nikjer možno kupit te igre. Vsepovsod je bila razprodana. Zadnjič pa sem imel srečo in sem jo ponovno zagledal na polici trgovine. Tako, sedaj imamo doma novo igro, ki se je še učimo. Za enkrat smo jo odigrali samo enkrat, ker pa se približuje čas slabega vremena, pa vem, da bo odigrana večkrat.

Vse te igre imajo neko dobro lastnost. Druženje :D .

Beautifull day

Velikokrat sem bil že kritiziran zaradi uverture, ki jo imam na svojem mobilniku. To je Beutifull day od skupine U2. Res da nisem simpatizer omenjene skupine, moram reč, da imajo kar nekaj odličnih glasbenih uspešnic.
Tudi danes je lep dan, res da deževen. Pa da ne bomo vikend presedel zaprt v hišo, sem Žigu predlagal kratek sprehod po dežju in čofotanju po lužah. Ni mu bilo dvakrat reč, je že bil pripravljen, palerina in škornci. Tokrat je šla z nama tudi Mateja, seveda ji ponovno ni potrebno kuhat kosila, ker nas je povabila moja tašča na Nedeljsko kosilo. No, pa naj kdo reče, da so tašče slabe :) ?
Ker je pa res lepo vreme in še nikdar nisem slikal v takšnih pogojih sem malo preizkušal. Najprej par posnetkov v RGB nato pa sem prestavil na B&W, pa moram priznat, da so črno bele boljše.


Čof, čof po lužah.




Pogled, po ravnem polju.




Markacija.




Vodoravno in navpično.




Pozor se že podira. Zdaj je pa res že nevarno hodit okoli te hiše.




Drevesa.




Naša vas.







Pa še komad, pa ne rečte da ni lep dan. :))

Tobak in propad gostinskih lokalov

Tobak je prekletstvo, ki ga je Kolumb prinesel iz novo odkritega sveta Amerike. Okoli leta 1560 se je razširil po celi Evropi in se ga uporablja še danes kot najbolj razširjen stimulans. Zadnja leta pa se v Evropi bojujejo proti uživanju tobaka z strogimi zakoni. Med njimi je tudi Slovenija, ki nikoli ne zaostaja za razvito Evropo, razen pri plačah, ampak to je druga zgodba.

Zadnje čase se dogaja, da je vedno več kadilcev zunaj pred lokalom, kot pa nekadilce v lokalu. Sedaj, ko so se temperature še bolj spustile, pa kadilcev ni niti pred lokali. Gostilničarji se jezijo nad neupravičenem protikadilskem zakonu, da ni pravičen in da jim upada promet zaradi strogega zakona. Sam sem mnenja, da bi bili gostinski lokali bolj polni, če bi pijačo pocenili za nekaj % in vsi ki sedaj ne hodijo več v lokale, bi se vrnili.

Vsi vemo, da odvisnost od kajenja ni zdravo in v večino kadilcih nastopi predčasna smrt, zaradi raka na pljučih.

Zato se držimo slogana, ki je na vsaki cigaretni škatlici : KAJENJE UBIJA.

Protikadilski zakon

Ravno gledam Trenja na POP TV. Debata je o protikadilskem zakonu. Kako ga izvajajo ali je pravičen do kadilcev ali ustreza bolj nekadilski populaciji. Razpon med nekadilci 77% in kadilci 23%, je ogromen. So res sedaj kadilci bolj zdravstveno ogroženi, ker sedijo zunaj na mrazu in tam kadijo, ker po novem zakonu ne smejo sedeti v lokalu in tam kaditi. Kot sam vidim, nihče ne preprečuje kadilcem vstopa v lokal. Vsi so dobrodošli v lokalu, samo da se noter ne kadi.

Sam sem bil pred dnevi priča, da je bil lokal nabito poln ob 13h in to z kadilci in nekadilci. Res da se ni kadilo v lokalu. Kaj je kadilce pregnalo v lokal? Mraz jih je pregnal v lokal, ker je bilo zunaj -3°C. Pa so bili vsi lepo zadovoljni in kadilci in nekadilci. In kot gledam prispevke v omenjeni oddaji, kjer tudi kaže različne lokale po Sloveniji, pa vidim, da noben gostinec še do danes ni naredil kadilnice v lokalu. Vsi samo jamrajo, da jim je upadel promet, ampak nihče ni nič naredil, da bi to preprečil.

Debata se nadaljuje. Nikdar ne bo vsem zadoščeno, vedno bo nekdo na slabšem, drugi na boljšem, vsi pa vemo da kajenje ogroža naše zdravje, pa se tobak še danes prodaja po trgovinah in trafikah. So pa nekateri lokali, ki ne prodajajo več tobaka, ravno zaradi protikadilskega zakona.

Z Matejo (ženo) sva popolnoma na različnih polih, glede zakona. Sam sem za ta zakon, pa kljub temu, da sem dolga leta kadil, Mateja pa je proti temu zakonu, pa ni nikoli kadila.

Vsak se sam odloča, ali bo kadil ali ne, ali bo užival alkohol ali ne. To je stvar posameznika.

Zato si nalijmo 1 deci, čistega vina.

PS: Dajte svoj glas v anketo , pa tudi če ne komentirate.

Hvala

Pozdrav iz Bohinja

Ni ravno pozdrav iz Bohinja. Je pa res, da vsako leto z družino zavijemo v ta konc Slovenije. No letos, nam nikakor ni ratalo, za več kot en dan, potepanja po čistem zraku ob jezeru. Obljubim pa da bomo naslednje leto bolj pogosto obiskali najlepši konec Slovenije.




Če bo pa kaj snega, grem pa še letos na Vogu smučat.

Ula, mala nagajivka

No, pa smo ga dočakali tudi pri nas v dolini. Kaj? Ja prvi sneg. Zaenkart se še ne prijema, Žiga me pa že preganja, da bi naredila sneženega moža. Če ima kdo viška snega( samo za snežaka) mi ga lahko pripelje.
Ker je res slabo vreme in ponovno sedim pred kompom, sem odprl program za obdelavo fotografij in se igral.

Nastalo je tole:


Mala nagajivka Ula. Bratrančeva starejša hči. Slikano je bilo še v poletnih časih, ko sem se ravno navajal na Nikona. Obdelava pa v programu Lightroom.

Šmarna gora

Že v Torek popoldan, sva se z bratom pogovarjala o Sobotnem jutranjem sprehodu na Šmarno goro. Jaz sem bil takoj za, samo nisem bil čisto prepričan, da si Samo želi. Zato sem vse skupaj že pozabil do Četrtka, ko sva se slišala o nakupu pohodnih čevljev. Prav, grem z teboj po nakupih, na konec koncev bodo pa to športne trgovine. Tako, kupil je čevlje in pohodne palice, vendar še vedno sem v sebi imel občutek, da bo v Soboto odpovedal. Še v petek popoldan, mi je dejal tak občutek˝ te pokličem in se bova zmenila˝. Potem pa berem Olkijev blog, O vandranju in druženju z blogerji. No če me Samo pusti na cedilu, bom odšel do zbirne točke in bom imel vseeno nekaj od sobotnega sprehoda.

Pozno popoldan zazvoni telefon, zmeniva se v Soboto dopoldan ob 9h, v Šmartnem pod Šmarno goro. OK. Za vsak slučaj sem ga danes poklical okoli pol osme zjutraj, da preverim, v katero stran se bom peljal hehe. Potrjeno, danes greva na Šmarno goro. Dogovorjeno, ob 9h pred cerkvijo v Šmartnem, preobujeva se in počasi proti Šmarni gori. Vsake toliko časa sva se še ustavila in naredila par posnetkov. Vreme nama ni bilo ravno najljubše, sivi oblaki, pa še pihalo je. Slabo uro pa sva bila na vrhu, ni ravno rekord, važna je volja hehe. Nisem mogel verjeti, tudi tu zgoraj delovni stroji, vse zrito, prekopano. Pozvoniva pri zvonu želja, greva hitro še na en čaj. Ljudi ni bilo veliko, ne vem, ali sva bila midva tako zgodna, ali pa so bili vsi ostali tako pozni. Ko sem bil nazadnje tu, je bilo kot mravljišče, zato se raje odločim za sosednji hrib Rašica. Čajček nama je zelo pasal, malo sva si še ogledala okolico, naredila par posnetkov, potem pa počasi v dolino.

Štart nama je uspel :)




Tik pod vrhom. Primeren kraj za drugi bazni tabor.




V tej naši preljubi Sloveniji, ni kraja da nebi nekaj kopali!




Vojsko, Skaručna, Polje, Vesca, Selo pri vodicah, Utik, Bukovica.




Šmartno pod Šmarno goro. Tam pri cerkvi sva štartala.




Čaj z limono, prav pasal nama je.




Pogled na dvorišče.




Še fotka iz dvorišča.

Prvi sneg

Vsi se že veselimo prvega snega. Še najbolj otroci. Sam se ga veselim, ker zima mora biti bela in ne tako zelena kot je bila lanska. Res pa je, da sem lansko zimo porabil bistveno manj kurilnega olja kot pa tiste zime, ki so mrzle.

In zakaj pišem ta post o prvem snegu?

Zato ker nas vsako leto preseneti. Ja pa ne nas šoferje. Nas šoferje obveščajo, da se približujemo datum 15. November, ko morajo biti vsa vozila primerna za zimsko vožnjo. Se pravi z zimsko opremo. Verige, zimske pnevmatike itd. Za ne poslušne so kar visoke denarne kazni, še sploh za tiste, ki ovirajo promet in nimajo primerne zimske opreme. S tem se popolnoma strinjam. Kaznujmo tistega, ki dejansko dela zastoje po Slovenskih cestah in ne tiste ki smo se že pripravili na zimo nekaj dni prej. Na koga to mislim. Ja na naše cestne delavce, ki jih zima in sneg vsako leto preseneti. Če smo v času zime, potem moramo biti vsi pripravljeni in ne samo šoferji, ki se moramo vozit z zimskimi pnevmatikami, pa tudi če so temperature nad 10°C. Po tem pa se cestarji izgovarjajo˝ Nas je presenetilo˝. Hudiča, preseneti te lahko sneg poleti in ne pozimi. Saj so nas že v šoli učili, da sneži običajno pozimi in ne poleti. Če tega naši upravljavci cest ne verjamejo si naj pogledajo kakšen učbenik za prvi razred O.Š.

Po pravici povedano, še najraje vidim da pade sneg v višje ležeče predele. Nekateri se ne boste strinjali z menoj. Če pa že pade tudi pri nas v dolini, bom vesel, saj bom ponovno delal snežaka in kidal sneg . Tudi ceste so pri nas v vasi dobro splužene, to pa zato, ker to počnejo tukajšnji domačini, ki imajo traktorje. Ko pa se pripeljem do glavnih cest, ki so v lasti države, tam pa se začne kaos.

Kot pravim, se že veselim prvega snega Lopata, kapa, rokavice so že pripravljene.

Prebivalci večjih mest in blokarskih naselij, pojdite na tržnice, tam boste dobili lesene gajbice, ki jih boste postavljali na svoja očiščena parkirna mesta hehe.

Pa veliko snega vam želim in malo kidanja. :))

d14eeb5f9c41b8ba2711c71e22818b5d

Sunset

Zadnje dneve nam narava ponuja prekrasne sončne zahode. Po vremenski napovedi, se bo to verjetno kmalu končalo, kajti napovedujejo nam snežne padavine. Super, po suhi lanski zimi, bomo imeli kmalu sneg, upam da samo v hribih.

Sonce je zašlo, jutri je nov dan.

Koruzno polje

Včasih je potrebno tudi arhiv malo posprtavit. Lotil sem se čiščenje diska, posnel arhivske fotografije, ki jih ne uporabljam več. Označil po mesecih in letih. Že nekaj časa razmišljam, da bi jih sortiral po oznakah ( živali, sončni zahodi, makro itd), pa ne vem z katerim programom bi to počel, da bi bilo najbolj enostavno.
Kot rečeno, po pregledeu arhiva, sem našel še nekaj IR fotografij, ki še niso bile obdelane. Ena od teh fotografij je tudi koruzno polje.

Volitve

Na poti, do volišča, sem ujel tole preganjanje krasnih oblakov po nebu.



Kdo bo novi predsednik naše države? Mi je popolnoma vseeno, ker predsednik nima ravno vidne funkcije v naši politiki.

Ni mi dalo miru

Kar na hitro sem se odloči, da skočim na bližnji hrib Rašico. Bil je tako lep dan, da bi ga bilo škoda presedet kje pred hišo ali pa celo za štirimi stenami.

Še sreča, da se mi ni potrebno nikamor vozit z avtom, ampak kar lepo po cesti slabo uro do stolpa na Rašici. Sonce me je grelo do prvih dreves, nato počasen vzpon v senci, kjer se je kar na enkrat ohladilo. Po pravici povedano, ni bilo dolgo hladno. Že po dobrih petnajstih minutah sem sopihal v hrib, kot kakšna stara parna lokomotiva. Ja Grega, res si brez kondicije, bo potrebno večkrat v kakšen hrib in ne samo po par metrov naredit.

Kot sem zapisal, po slabi uri sem bil že na vrhu pri koči na Rašici. Nič ljudi, nobene gneče. Običajno je tu polno izletnikov, ki prihajajo sem gor. Najprej sem pomislil, da je koča zaprta, vendar ni bila, tudi vreme ni bilo krivo, da ne bi bilo več ljudi. Mogoče zaradi vetra. Kakorkoli, raje imam ta hrib, kot pa sosednjo Šmarno goro, ker kadar sem šel gor, sem se že po poti izogibal tistim, ki so se odpravljali v dolino, tudi na vrhu ni nič bolje, še usest se nimaš kam, ko pa greš v dolino se ponovi umikanje na vsakem koraku.

Pa pojdimo nazaj k temi, na stolpu je kar močno pihalo, kljub temu, da sem bil toplo oblečen in z kapo na glavi, me je kar dobro prepihalo. Iz stolpa je res krasen razgled nad Ljubljansko kotlino, pogled na Domžale, Mengeš, Kamnik vse do Kranja, tudi Alpe so krasne, sedaj ko jih je prekril sneg.

Po parih minutah lepega razgleda, sem se odpravil proti domu. Sonce se je že počasi spuščalo, tako da bo fino naredit par posnetkov, iz Severa pa so se že preko Alp valili temni oblaki.

Ponovno slaba ura do doma. Ko sem prestopil prag, je bilo že temno. Na mizi pa me je že čakal topel čajček.

Bo potrebno kmalu ponovit.

Planinska koča na Rašici, v bližini je postavljen tudi razgledni stolp.




Popoldansko sonce je listje na poti obarvalo v rdeče.




Jesensko odpadlo listje.




Prečudovit sončni zahod. Zakaj ga na levi strani manjka, ker ga je prekril sosedni hrib.

Igranje

Danes sem se ponovno igral z Adobe Lightroom. Uspelo mi je naredit nekaj podobnega kot IR fotografija. Presodite sami. Običajno IR slikam z posebnim filtrom, no danes sem se pa raje igral z programom.

Vodice , zanimive tudi ko pade mrak.

Komaj sem že čakal, da pridem domov, napolnim želodček in grem malo ven, na sveži zrak. No, kosilo se je malo zavleklo, kavica in pa sladica, pogovor v družinskem krogu in ura je kar kmalu pokazala 17.30. Sedaj pa ne bo nič od fotografiranja, jutri pa napovedujejo slabo vreme.

Nič grem, pa naj bodo danes na sporedu nočne. Tudi večerno sonce sem zamudi, tako da se odpravim kar v center Vodic. Nič kaj posebnega, odpravim se na glavno križišče, tam naredim par posnetkov, nato pa me je pot vodila mimo Agipa na most čez avtocesto Ljubljana Kranj. Ob cesti je kar nevarno hodit v temi, pa kljub temu, da imaš pri sebi odbojnike svetlobe (kresničke), zato sem raje hodil za ograjo, je bolj varno.

Kopitarjev trg.

Glavno križišče, stare ceste med Ljubljano in Kranjem. Če se izogibate plačilu cestnine, se peljete tu skozi.




Agip.




Nočni pogled proti Kranju.




Pa še pogled proti Ljubljani.




Vodiška fara.

Wiii efekt

Veliko sem že bral o tej predelavi. Sedaj pa sem se odločil, da poskusim tudi sam.


Z mojega balkona. Pogled proti Šmarni gori.




Kako se vam zdi? Še kakšen predlog, kako to izpiliti?

Osnovna šola in računalniki

Danes je debata nanesla na uporabo računalnikov v Osnovnih šolah. Nekateri so pravili, da šola ne zahteva učencem dela na računalnikih, nekateri pa da doma morajo tudi delati razne referate v Power poitu, excelu in wordu. Seveda se strinjam, da šolarji čim prej osvojijo znanje raznih operacijskih sistemov. Ni mi pa jasno, ali lahko učitelji zahtevajo da učenec v 8 razredu devetletke zahteva nalogo v Powerpointu. Kako lahko kaj takega zahteva. Nekatere družine nimajo niti osnovnih potrebščin za preživetje, kaj šele da bi si kupovale drage računalnike. Še manj pa drage programe na njih. Jasno mi je, da naj poiščejo razne informacije in naredijo nalogo. Kako sedaj iščejo podatke? Po internetu ali v knjižnicah, tako kot smo to počeli tudi mi.

Zanima me kakšne izkušnje imate vi? Kdaj so vaši otroci zečeli uporabljati računalnike za domače naloge?

Eva ll

Naša Eva pa tako pridno raste, kaj ne bo, saj ima že dobrih 5 mesecev. Pri hranjenju ni izbirčna, samo obrok mora bit na minuto. Če ne, pamalo povzdigne glas in malica je pripravljena.
Vsakič ko jo vidim je večja in bol nasmejana. Sedaj me že zelo dobro pozna, verjetno zato, ker vedno skačem okoli nje z čudno škatlico, ki se stalno bliska iz nje.


Punca raste in raziskuje.




A vidiš kaj iz rokava gleda?